Pohodništvo

Pohodništvo

 

Dolina Trente s svojo veliko raznovrstnostjo flore in favne, bogato kulturno dediščino in slikovitimi vasmi, gozdovi, rekami, jezeri, slapovi, dolinami, planinami ter visokogorjem ponuja številne priložnosti za pohodništvo.

 

Manj zahtevni sprehodi po dolinah Zadnjice, Zadnje Trente, Lepene, Lemovju, Vrsniku ali po Soški poti (1, 2, 3, 4) omogočajo odkrivanje kulturne dediščine in odmaknjenih, skritih kotičkov nedotaknjene narave.

 

Nekoliko zahtevnejše ture v sredogorje pohodniku odkrijejo etnologijo planinskega pašništva na planinah Zapotok, Trebiščina in obnovljeno planino Za skalo. Daljša pot vodi do Krnskega jezera in planine Duplje.

 

Poleg Krnskega jezera, so iz doline Trenta dostopna Kriška jezera na kraški planoti Kriški podi. Daljša tura vodi v dolino Sedmerih jezer, enega najlepših in prvih zavarovanih območij Triglavskega narodnega parka.

 

Na številne okoliške gorske vrhove so urejene tudi bolj ali manj zahtevne zavarovane planinske poti.

 

Dobro je vedeti

 

Oprema

 

Na nezahtevnih pohodih potrebujete zgolj primerno kondicijo, obutev in obleko.

Na bolj zahtevnih pohodih pa vam priporočamo primerno opremo za visokogorje. Mednjo sodi rezervna obleka ter obleka za zaščito proti dežju, vetru in mrazu (vetrovka, kapa, rokavice), folija za zaščito pred mrazom, bivak vrečo in čelno svetilko. V nahrbtnik seveda sodi primerna količina pijače in nekaj hrane kljub temu, da je v naših gorah kar nekaj planinskih koč.

 

Za lažjo orientacijo in pomoč v nepredvidenih razmerah imamo s sabo mobilni telefon in zemljevid območja našega pohoda ter osnovno opremo za prvo pomoč (obliži za rane, povoji, itd.). Pri pohodih v visokogorje priporočamo uporabo čelade ter osnovne opreme za samovarovanje (plezalni pas in samovarovalni komplet). Sneg v visokogorju lahko na določenih mestih leži dolgo v poletje, zato ne bodo odveč niti dereze in cepin.

 

Poti

 

Planinske poti v Sloveniji so označene z markacijami: rdeč krog z belo sredino. V neugodnih razmerah so nam izjemno v pomoč pri orientaciji predvsem takrat, ko se spusti megla.

Vremenske razmere se v hribovitem svetu lahko zelo hitro spreminjajo, hitri padci temperatur in celo sneženje v poletnem času niso nobena redkost. Zato se pred pohodom že v dolini ali v planinski koči pozanimamo o vremenski napovedi. Posebej nevarno je, kadar nas med pohodom ujame nevihta s strelami. V tem primeru se nemudoma umaknemo z izpostavljenih območij (vrhovi, grebeni) in zavarovanih poti (kovine privlačijo strelo). Nahrbtnik raje odložimo, če imamo v njem plezalno ali varovalno opremo ali druge kovinske predmete, ki privlačijo strelo. Poiščemo naravno zavetje, če je le mogoče tako, da stojimo na suhih tleh, nikakor pa se ne umikamo pod drevo. Šele ko se nevihta umiri, poiščemo nahrbtnik in previdno nadaljujemo pot, saj je skalovje mokro in s tem izjemno spolzko. Prav zdrsi pa sodijo med najpogostejše vzroke nesreč v naših gorah.

 

Za začetek ture priporočamo zgodnje jutranje ure. To nam omogoča hojo v prijetnem jutranjem hladu, kar še posebej velja za poletne mesece. Vreme je v jutranjih in dopoldanskih urah stabilnejše, nevihte so namreč pogostejše popoldne in zvečer.

 

Planinske koče

 

V visokogorju v okolici doline Trenta je kar nekaj planinskih koč, razporejenih na razdalji okvirno 3 ur hoje. Koče ponujajo prenočišča v večposteljnih sobah in na skupnih ležiščih ter hrano in pijačo.

 

Člani planinskih organizacij, združenih v UIAA, s katerimi ima Planinska zveza Slovenije sklenjen sporazum o reciprociteti, imajo pri prenočitvah 50 % popusta. Podpisnice sporazuma o reciprociteti so:

 

Nemčija: DAV-Deutscher Alpenverein

Avstrija: OeAV-Österreichister Alpenverein

Belgija: BAC-Belgische Alpen Club,CAB-Club Alpin Belge

Španija: FEDME-Federacion Espanola de Deportes de Montana

Velika Britanija: AC-Alpine Club

Francija: CAF-Club Alpin Français

Liechtenstein: LAV-Liechtensteiner Alpenverein

Luxembourg: GAL-Groupe Alpin Luxembourgeois

Nizozemska: NKBV-Niederlandse Klim – en

Švica: CAS–Club Alpin Suisse, AACBa-Akademischer Alpenclub Basel, AACB-Akademischer Alpenclub Bern, CAAG-Club Alpin Académique Gencve, ACZ-Akademischer Alpenclub Zürich

 

Koče so postavljene na občutljivem območju visokogorja, ki sodi v Triglavski narodni park. Upravljavci planinskih koč zato obiskovalce naprošajo, da vse odpadke odnesejo s sabo v dolino. Za prenočevanje priporočajo uporabo spalnih vreč. V visokogorju je namreč oskrba z vodo težavna (nekatere koče pitne vode sploh nimajo), še večji ekološki problem pa predstavljajo odpadne vode.

 

Zadnja Trenta in Planina Zapotok

 

Dolina Zadnja Trenta se odpira od Izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline na desni strani se dviguje značilna piramida Jalovca. Dolino po obeh straneh zamejujeta gorska grebena. Zaključita se z Bavškim Grintavcem, ki izrazito dominira nad koncem doline. V amfiteatru Grintavca, ki se dviguje nad dolino, je planina Zapotok (opuščena leta 1970) s še deloma ohranjeno stavbo, ki pohodnikom nudi osnovno zavetje. Desna, položnejša stran doline je porasla z bukovim in macesnovim gozdom. Na levi strani se gorski greben strmo spušča proti dolini, kar ji daje poseben vtis neukročene divjine. Po dnu doline se razprostira prodišče Suhega potoka, ki si vsekakor zasluži svoje ime. Vanj se stekajo vode izpod Grintavca, vendar potok ponikne kmalu zatem, ko priteče v dolino. Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje tri Zapotoške slapove.

 

Zadnja Trenta je bil prvi naseljeni del v dolini. Vzrok prvega naseljevanja je bilo rudarstvo in fužinarstvo, del rudnikov pa je bil nad Zadnjo Trento na območju Srednjice. Po opuščanju fužinarstva so se prebivalci pričeli ukvarjati s pašništvom, nastajale so staje in planine za drobnico.

 

Zanimivosti

 

Ogled izvira reke Soče, ki sodi med najlepše kraške izvire v Julijskih Alpah. Do izvira se povzpnemo po stezi mimo Koče pri izviru Soče.

Dostop: z glavne ceste Trenta – Vršič zavijemo na ovinku številka 49. Z avtom se po asfaltirani cesti pripeljemo do Koče pri Izviru Soče Čas: od koče do izvira je 15 minut hoje. Priporočamo dobro obutev in previdnost v zgornjem delu steze, ki je zavarovana s klini in jeklenicami. Ta del poti odsvetujemo starejšim in otrokom.

 

Ogled Zapotoških slapov na koncu doline. Dostop do prvega je ob strugi potoka. Steza do drugih dveh slapov se vzpenja po gozdu na nasprotnem bregu potoka, ki ga prečkamo na točki, ko steza po dolini pride tik do potoka. Steza nas vodi mimo korit, po katerih se potok preliva med slapovi.

 

Dostop: od Koče pri Izviru Soče lahko pot z avtom nadaljujemo po makadamski cesti do manjšega parkirišča. Čas: od parkirišča do slapov je 30 minut nezahtevne hoje po dolini. Če avto pustimo pri izviru Soče, se sprehod podaljša za dodatnih 30 minut. Na planino Zapotok se povzpnemo po stezi, ki s poti v zadnjem delu doline zavije desno. Razpotje je označeno z usmerjevalnimi tablami. Pot do planine je strma in na manjšem odseku zavarovana s klini in jeklenicami. Dostop: enako kot za ogled Zapotoških slapov Čas: od zadnjega parkirišča do planine Zapotok je dobro 1 uro hoje.

 

Hrana in namestitev

 

Koča pri izviru Soče je odprta v poletni sezoni in ponuja hrano in pijačo ter namestitev v sobah in na skupnih ležiščih.

 

V neposredni bližini izvira Soče se nahaja turistična kmetija Kekčeva domačija, ki ponuja hrano in pijačo ter namestitev v apartmajih, pa tudi možnost organiziranja različnih delavnic.