Venceslav Lucenperger

(1687 - 1781)

Rodil se je v Podgori pri Gorici, v Trento je prišel leta 1715. Legenda pravi, da je Lucenperger prišel v Trento in srečal najprej ženico, potem še mlado dekle, obe namenjeni v cerkev. Pa se ponudi, da bi lahko ta dan maševal. Oziral se je po divjini v kateri se je znašel, in se po maši skupaj s svojimi stvarmi odpravil nazaj proti Bovcu. Za njim so udrli Trentarji in ga prosili naj vendar ostane. Vrnil se je v Trento in tam ostal 66 let, do svoje smrti leta 1781. Po zaprtju rudnika se je tudi sam lotil ovčjereje. Izročilo pravi, da je pokopan v cerkvi v Trenti, kjer pred oltarjem na tleh najdemo ploščo z njegovim imenom. Po njegovi smrti v Trento 77 let ni bilo nobenega duhovnika.

 

O Ranjkem Trentarju, kot mu še danes pravijo domačini, znajo povedati vrsto zgodb in legend. Pogosto naj bi hodil pit vodo iz potoka Krajcarca in se vsakič pridušal, da je kozarec te vode vreden enega krajcarja.

 

Napovedoval je tudi, da »pridejo taki časi, ko bo od Predela do Gorice ena sama krava. Takrat bi ne hotel, da bi bili še jermeni mojih čevljev na svetu. To bo takrat, ko bo kmet kmeta sodil in ko se bodo vile železne kače«. Kadar se v dolini danes slabo godi, domačini še vedno pravijo, da so prišli časi, o katerih je govoril Ranjki Trentar.